petek, januar 06, 2012

Sugar Rush:)


Evo me... kljub temu, da sem obljubila, da se javim po prvem barlnem srečanju sm na to povsem pozabila. Se bom zdajle potrudila in napisala kakšno besedo več:) Skratka prvi bralni klub kjer smo debaterale o knjigi Matildin zadnji valček.... Bilo je več kot je katera koli izmed nas upala, razvila se je zelo zanimiva debata. Pomojem predvsem na račun naše drugačnosti. Lahko skoraj trdim, da smo v tem klubu združeni čisto različni karakterji, osebnosti pa še kaj bi lahko rekla. Vsaka je knjigo prebrala iz svoje perspektive in zanimivo je bilo izmenjavanje mnenj o posameznih delih knjige.. Skratka, domov smo odšle vse nasmejane in v pričakovanju prihodnjega srečanja. Drugo knjigo je izbrala Anita in sicer: SOBA

Povsem drugi žanr kot prva knjiga. Moram priznat, da sem imela n azačetku branja kar pribleme... nikakor me ni pritegnila. Knjigo sem potem kar hitro prebrala vendar priznam, da bi jo že dosti prej postavila nazaj na polico, v kolikor ne bi bila za Bralni klub. Pri debati o tej knjigi pa so se mnenje še toliko bolj križala in skoraj smo se skregale zaradi zagovarjanja vsaka svojih stališč..Pa vendar vakomur svoje ane:) Pa sem že pri tretjem delu... Moja izbira!:) http://mladinska.com/roman/sluzkinje

Resda sem izbrala knjigo, ki je zdej v knjižnicah kot vroče žemljice...ampak kot kaže so se punce dobr znašle in nekatere kupile kar svoj izvod. MAlo preden smo se dogovorile za to knjigo je izšla še žepna izdaja, ki je dostopna skoraj za vsak žep. V knjigi do zdaj zelo uživam... ko sem jo prejšnji dan pozabila v službi sem si zvečer iz nuje in gole radovednosti pogledala film:)) Skratka zelo se že veselim debate na to temo..ker knjiga obravnava temo, ki je nam morda vseeno doti manj znana kot npr. američanom. Izpostavljen je odnos med belo in temno raso, o tem kako so temnopolte ženske služile "belim družinam"... vsako poglavje posebej me preseneča, koliko so včasih ljudje pretrpeli.... Knjigo vsekakor priporočam v branje. Poleg tega da je vsebina zelo simpatično berljiva je tudi izgled tak prikupen in te kr zgrabi dajo primeš v roke:) Se slišimo naslednjič:P

ponedeljek, november 07, 2011

Bralni klub...

Hej...

Zgleda pride vsake tolk časa do tega, da se v meni prebudi znan občutek potrebe po pisanju dnevnika. Moram priznati, tokrat je temu botrovala Lilijina iniciativa:) Po tem takem je bilo namenjeno da vsaj nekaj napišem, mogoče se me pa spet prime ta navada kracanja po spetnih straneh svojega dnevnika.

Zdaj pa k stvari. Tokrat bom napisala nekaj o moji povsem novi pridobitvi. Sej ni res pa je... pred časom sem gledala film "Jane Austen book club". Stvar je narejena za sentimentalno žensko dušo:) seveda sem s tem filmom okužila cel kup prijateljic in porodila se je ideja, da bi tudi me ustanovile nekakšen bralni klub.

Presenečena sem bila nad odzivom in pripravljenostjo na sodelovanje najrazličnejiš primerkov ženskega spola v mojem telefonskem imeniku. Neverjetno ampak je res, še moj dragi je bil čist pripravljen prebrat kakšno knjigo ali dve:)

Morda smo bile vse želne dobre družbe...morda smo potrebovale nov hobi ali smo si želele spoznati nov krog ljudi... vsekakor pa smo si vse želele prebrat kakšno reeees dobro knjigo.


In ni minilo niti slab mesec, ko je že sledil prvi uradni sestanek bralnega kluba... in ja ime še vedno iščemo...


... plan je bil sledeč.
- 8 članic
- vsak mesec nova knjiga (torej je časa za branje posamezne knjige 1 mesec)
- vsak mesec knjigo izbere druga članica
- dobimo se 1x mesečno, predebatiramo izbrano knjigo in določimo novo....


Obetavno...ali pač?

Prva knjiga ki smo se jo odločile prebrat je:
"MATILDIN ZADNJI VALČEK" T. McKinley




Torej... gremo brat:)

Pa napišem kaj o tem ko bom prežvečila knjig..

MOJCA

sreda, marec 10, 2010

Vsakemu svoje...

Obljuba dela dolg... in evo me. Spet tu...spet pišem svoje misli v spletni dnevnik.

Slovenijo prepihuje orkanski veter in burja..snežinke letijo v vse strani le tja ne kamor bi morale.. meni pa je pošla že vsa prejšnji teden pridobljenja pomladna energije...zeeeh! A kaj zato....vremenu primeren je tudi današnji dan, tako imenovan "praznik moških": 40 Mučenikov. Heh kakšno ime, najprej mi pade na misel...jasno ne smejo zaostajati za 8.marcem:) Ampak ker je bil letos dan žena izjemno lep.... poln rožic in drobnih presenečenj, naj vam bo dragi moški.

Kaj sploh je s temi mučeniki...pogledam na Wikipedijo, tam piše takole...

"Spomin 40 mučenikov se v krščanskem koledarju obhaja 10. marca. Na ta dan se Rimskokatoliška cerkev spominja 40 rimskih vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in umrli mučeniške smrti...."

Torej je tole čist krščanska sfera....zanimivo. Kajti 8. marec je mednarodni dan žensk, letos oplemeniten s sloganom: "Enake pravice, enake možnosti - napredek za vse." Ja torej zgolj naklučje, da sta praznikn namenjen moškim ter praznik žensk v istem tednu...


.

nedelja, februar 28, 2010

NOV ZAČETEK

.

Čas je, da obudim nekatere stare razvade ali navade, ki so crkljale mojo dušo pred leti... ena izmed teh je tudi tale blog. Zdi se mi vse preveč ljub, da bi ga pospravila v skrinjo spominov kjer bi ga počasi zasipal spletni prah;) Torej tole je uradna otvoritev novega obdobja v življenju tega bloga...

Uvedla bom tudi nekaj sprememb, ena izmed poglavitnih bo ta, da se bom javljala vsako sredo! Potrudila se bom, da bo temu tako. Sreda je super dan... je nekje na sredini...polna pričakovanja vikenda in še vedno diši po zagnanosti, ki jo je slutiti v začetku tedna:) Torej novim zmagam naproti...Juhuuuu

P.S.: Hvala Anji za pomoč pri novi oblekci mojega spletnega dnevnika:)

.

sreda, maj 28, 2008

The future's in the air... I can feel it everywhere ...Blowing with the wind of change


Na Čas sprememb nas vedno opomnejo žalostni trenutki. Če dobro pomislim, nikoli nisem razmišljala o spremembah, ko mi je šlo vse kot po maslu. Zdaj... ob ponovnem razočaranju nad moško neodvisnostjo, ob pomanjkanju volje za diplomsko delo in preokupiranostjo s plavalnimi aktivnostmi.... iz dneva v dan bolj razmišljam o spremembah. Ampak za razliko od vseh prejšnjih prelomnic je zdaj res pred vrati korenita sprememba v moje življenju... KONEC PRELEPEGA ŠTUDENTSKEGA ŽIVLJENJA. Pa ne da le tega nisem uživala... ravno nasprotno, mislim da sm se mela fenomenalno vseh 6 let v Ljubljani. ravno zato se je toliko težje poslovit od tega načina življenja, se spet vrnit v domače mesto.... se mal umirit, poiskat službo. Sej vem, da to ne pomeni da se bom kaj ekstra spremenila... ostala bom Mojca kot sem... vem pa da je nekega obdobja konec, strah me je izgubit spontanost in zaletavost tega časa. Bomo po diplomi vsi postali "dolgočasni odrasli"? Ali pa je to le razmišljanje z otroškega vidika. Ne predstavljam si sebe v nekih monotonih tirnicah iz dneva v dan... js rabim akcijo, rabim ideje in spontane odločitve. Pa si bom to lahko privoščila, ko bom zares začela stat na svojih nogah? Zaenkrat tavam v temi s vsemi temi vprašanji... A večni optimist nekje v meni mi ne dopusti mislit črnih misli... verjamem, da bo tudi to le nek nov začetek nečesa fenomenalnega;) Zgleda sem odporna na udarce.. vedno znova sepobiram... ko mi kdo stre srce... ko me razočarajo prijatelji, družina... vedno najdem način stopit naprej.. Zatorej.. tudi pri korakanju v "real life" ne bi smelo bit večjih težav;) ČE pa bojo... pa mam super ljudi ki stojijo za mano in mi bo kdo zalimu hanzaplast na koleno in mi pomagu vstat. To je enostavno treba verjet..

Ostanite v cvetju...

MojcA

torek, marec 11, 2008

No'1 hobby these days... ali tudi moški so se pridružli branjevkam.

Živjo...

Danes je en tak zaspan dan... zdej ne vem a je to zgolj moje razpoloženje, ampak... danes me hudo daje nostalgija. Že od jutra mi poplesavajo po glavi vse zgrešene priložnosti... vse napake in grehi iz preteklosti. Zakaj? Ti, pojma nimam... Mogoče zato ker zadnje čase veliko razmišljam o pojavu "obiranja" v sodobni družbi. Kolk lažje je nekoga popljuvat, o njem povedat vse najslabše in si zraven še kaj zmislit... kot, da bi pri ljudeh iskali najboljše, lepe in pozitivne lastnosti. Kaj ne bil tak svet lepši?! Smo slovenci res tk polni favšije drug do drugega, da znamo delat samo sranje. Odkrito rečeno lahko na prste ene roke naštejem ljudi, ki ne opravljajo vseh okol sebe. Pa še to mogoč samo zato, ker tega pred mano ne delajo. Sej ne me narobe zastopit, tud sama sem ista. Kdo še ni na morju sedel na promenadi in komentiral vse možne osebke, ki so se nekoliko iztopajoči iz množice sprehajali mimo. Saj.. zgleda je to v naši naravi. Pa včas je opravljanje veljalo predvsem za ženski hobi.... dan današnji pa... postaja le to izredno popularna zabava tudi med moškimi. Kolikor sem mela js opravka z moškimi čvekami... so lahko še veliko bolj zlobni in nesramni kot ženske. Al pa pač enostavno šensko bolj boli, ko jo "prežveči" moški kot, da to naredi ženska od kere se kaj takega zgleda pričakuje. Anyway.... Pri vsem tem analiziranju drugih ljudi najbolj boli... Ker te ljudje, ki te ne poznajo sodijo po pripovedovanju, takorekoč klevetanju drugih... in te enostavno niti ne spoznajo, ko se že odločijo, da jim nisi OK. Groza... mogoč mam sam preganjavico. Sploh naša preljuba Koroška hudo obvlada to, da vsi o vseh vse vejo... Bljah. Za konec še en luškan komad... iz skrinje moje mame... mogoče celo mal tematski, pa vendar definitivno luškan... Uživajte ob poslušanju.



Do naslednjič,

Mojca

sobota, marec 08, 2008

Dan Rožic

Živjo...

Zdej pa že pretirava, bote rekli:) Dans je poseben dan... dan nežnejšega spola. Ok Ok najejo se skeptiki, ki bi rekli da to pač ni za vse ženke... seveda je! Zakaj pa bi delali selekcijo po nepotrebnem. Tk da upam, da ste se vsi... ja tud mi dame smo štete v to; spomnili vseh fajn bejb okol sebe s kako rožico. (Na tej točki si ne morem kaj, da se ne vprašam; zakaj hu*** ženske padamo na rože?!) In da preidem na bistvo. Ponavadi pravim, da so vsi ti prazniki popolnoma klišejska zadeva, ki povečajo prodajo rož...pa to govorim predvsem zato, ker velikrat zamanj pričakujem, da se kdo spomne name. Letos sm bla nad dvema fajn dečkoma v mojem življenju prijetno presenečena. Na prvo mesto nej postavim svojga bratca... pa ne sam zato ker je pač moj brat, ampak ker se je danes res izkazu. Hvala ROK, nabolš bratec ever si! Zu3 me je zbudu... pa nej omenim, da nikol, ampak res NIKOL ne vstane pred mano... in mi dal najlepso rožico kar sem jih kdarkol dobla... Evo slikco.... A Ni kjut:P No drugo mesto pa zaseda moj najbolš prijatelj... sej veš kdo si, da ti ne bo nerodno ne bom izdala identitete, ker pol ti bojo vse na katere se nisi spomnu očitale:P No On pa mi je prnesu čokolado in me povabu na kavico. Am I Lucky Or Am I Lucky:) Če navežem na včerajšnji post... treba je blo zgleda samo priznat da se hočem pustit razvajat po žensko:P

Upam, da ste tud vi polepšali dan kaki rožici... taki majhni trenutki največ štejejo:)

Later...

Mojca