mi je te zgodbice bral ata al pa mama preden sem šla spat... sej ne da nismo meli televizije al pa kaj.. sam.. ka pa vem meni so vedno brali pred spanjem... mogoč sm zato tk rukjena na knjige...Şeveda pa se ne spomnem vedno takih že zdavnaj pretečenih zadev... zadnje čase se mi dogaja da se spomnim oseb, ki so ble enkrat del mojega življenja... pa žal zarad spleta okoliščin to niso več... eni zaradi takšnih drugi zaradi drugačnih razlogov.. ampak lahk pa trdim, da večina teh razlogov ni bla moje maslo.. mogoč so mi lih zato tolk ostali v spominu... kdo bi vedel. Šment smo ljudje zakomplicirana bitja.. al pa sem sam js:D hehe. Ah berzveze... ne vem če ni ta ''končno zapadel'' sneg kriv da sm vsa raznežena in razmišlam o bedarijah... najbolš da grem kaj pametnejšga postorit... pa napišem še drugič kaj več o kaki knjigici, ki mi je ostala v spominu..
PS.: Dragi moji bralci bloga... vem, da vas ni več tk grozno malo.. sem mal povprašala naokrog... bla bi nadvse vesela in seveda je več kot zaželeno da kod kdaj pa kdaj poda kak komentar na moje kokodakanje tu gor... ker konec koncev... vsak rad ve če kaj nardi dobro al pa slabo:)
Lepo se mejte dargi moji--- in en snežen pozdravček iz Raven... natančneje iz moje sobice!
Lp Mojcika

