četrtek, januar 25, 2007

Nostalgija... ali moj prijatelj Piki Jakob.

Danes je dan nostalgije... sej vete kaj je to nostalgija.... ne?... povem po domače..? OK. Dajejo me spomini na stare čase.. no ja to se sliši, ko da sm že pri abrahamu... naj rečem da, se spominjam stvari.. dogodkov.., ki so se mi že zgodile.. na katere mam lepe in prijetne spomine. Ena takšnih je tud Piki Jakob.... to je bla zihr ena mojih najljubših knjig v otroštvu. Seveda takoj za Mojco pokrajculjo in Kekcem.. hej imenu je treba bit zvest ;) Se ga spomnete... Knjige Moj prijatelj Piki Jakob... napisal jo je Kajetan Kovič... v moji piše da je takerat stala 800din.. hm kejk je kaj to tola.. aja Evrov :) Not je kr neki kratkih zgodbic... in vem, da mi je te zgodbice bral ata al pa mama preden sem šla spat... sej ne da nismo meli televizije al pa kaj.. sam.. ka pa vem meni so vedno brali pred spanjem... mogoč sm zato tk rukjena na knjige...
Şeveda pa se ne spomnem vedno takih že zdavnaj pretečenih zadev... zadnje čase se mi dogaja da se spomnim oseb, ki so ble enkrat del mojega življenja... pa žal zarad spleta okoliščin to niso več... eni zaradi takšnih drugi zaradi drugačnih razlogov.. ampak lahk pa trdim, da večina teh razlogov ni bla moje maslo.. mogoč so mi lih zato tolk ostali v spominu... kdo bi vedel. Šment smo ljudje zakomplicirana bitja.. al pa sem sam js:D hehe. Ah berzveze... ne vem če ni ta ''končno zapadel'' sneg kriv da sm vsa raznežena in razmišlam o bedarijah... najbolš da grem kaj pametnejšga postorit... pa napišem še drugič kaj več o kaki knjigici, ki mi je ostala v spominu..
PS.: Dragi moji bralci bloga... vem, da vas ni več tk grozno malo.. sem mal povprašala naokrog... bla bi nadvse vesela in seveda je več kot zaželeno da kod kdaj pa kdaj poda kak komentar na moje kokodakanje tu gor... ker konec koncev... vsak rad ve če kaj nardi dobro al pa slabo:)

Lepo se mejte dargi moji--- in en snežen pozdravček iz Raven... natančneje iz moje sobice!

Lp Mojcika

6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

itak da berem tvoj blog...sam včasih ko hočem napisat komentar se mi ne da razmišljat kk mam username in geslo in pol rajš nič ne napišem....pač..sej me poznaš kaka sem jaz.
aja...skor sem zašla iz konteksta tega posta. Men najljubša knjiga iz mladosti oz. otroštva je pa Kdo je Vidku zašil srajčico..jo mam še zdaj na polici (že v zelo slabem stanju) in mi bo vedno na polici. mislim da bom jutr rekla mami če mi jo prebere...hahaha...to bi blo smešno!!!

MOjCA pravi ...

hehehe.... ja to morš prav probat.. pa pol poročaj kak je bil odziv:9 Sam a veš da sm pa študirala včeri... kolk še kaj starši dan današnji berejo otrokom al jih dajo sam kako risanko na dvd pa je to to.. Šmenta včas smo ja z zajčki hodli spat ;)

Anonimni pravi ...

Jp, tudi js redno berem tvoj blog...mi maš zelo fajn stil pisanja, morm rečt. Nasploh mi je fajn brat te bloge, ker se mi zdijo prav fajni način, da mal svojih občutkov vn daš. Tk da, pohvalno.
Kar se pa pravljic tiče...js vem da sem bla "zalublena" v rdečo kapico. In ja, velika škoda nastaja, če si starši ne vzamejo več časa, da bi svojim otrokom brali...to zgubi ves čar otroštva, 100%.

MOjCA pravi ...

oo hvala lena, fajn da vam je všeč kar napišem:) haha mi bo še nerodno.
... dan današnji pa pravljice.. mi smo najnovejša generacija ki bomo mogoč pa kdaj straši... in lahk poskrbimo, da bomo svojim otrokom spet brali :) No svda lahk tud kakim nečakom al pa kaj tajga:D

Anonimni pravi ...

Ja absolutno...js jim bom zihr brala...televizija se mi zdi da otroke poneumlja...sej tut mi, ko smo bli mali pa smo tv gledli, smo sedeli pred tisti kišto z odprtim ustam, ko bi bli malo hapjeni:)))
Pravljice pa le majo svoj čar in sploh ni slaba stvar, če otroka s tem navadiš da določen smisel najde tudi v knjigah.

Anonimni pravi ...

:-) hja no jaz sem bla ze takrat modrnizirana..no moja mami je bla...pač ni blo časa za brat in mi je zvečr dala kaseto za poslusat( ujej kje je ze to takrat so se ble kasete...) in najraje sem mela rdečo kapico ter volk in sedem kozličkov->ta je bla meni zakon...pa nevem zakaj...drugač pa mojca tvoj blog je zakon